Nacionalniot park Mavrovo e osnovan vo 1949 godina , zaradi osobenite prirodni ubavini, istoriskoto i nau~noto zna~ewe na {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto pole, so zakonot od toga{noto narodno sobranie na NR Makedonija. Od vkupnata povr{ina na nacionalniot park (73.088 hektari), pokrieni so {umi se 27.187 hektari. Me|u golemiot broj drvni vidovi prisutni vo nacionalniot park "Mavrovo", spa|a i pitomiot kosten, koj opstojuva vo reonot na selata Skudriwe i Prisojnica. Prisustvoto na patogenata gaba vo Makedonija od 70- tite go zagrozuva opstanokot na kostenot poradi {to treba da se reagira da se za~uvaat ovie kostenovi {umi. Vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo se nao|a i planinata De{at na koja se nao|aat 5 postojani glacijalni ezera. Karakteristi~no za ovie ezera e toa {to se relativno mali, no i zna~ajni .Taka na primer ezeroto Lokuv se nao|a na najmala apsolutna nadmorska viso~ina od 1560 metri i voedno pretstavuva najnisko glacijalno erozivno ezero vo R.M. Osven ova ezero ostanati se: ezeroto Sveta Nedela, Severnoto i ju`noto Ga{ovo ezero i ezeroto Turen Kamen.Prirodnite retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4.796 ha i 11 nau~no istra`uva~ki oddeli pod {uma so 6.465 ha. Preostanatiot meliorativen del na nacionalniot park e podelen na 6 prostorni edinici i edna turisti~ko rekreativna zona. Vo Mavrovo se registrirani 50 rastitelni zaednici, od koi 100 se retki. Brojnosta na dive~ot vo Mavrovo e zastapen so 64 vida ili 62.1 % od vkupen broj na dive~ vo R.M. Pritoa 41 vid ili 51.9% e trajno za{titen dive~, a 14 vida ili 82.4 % e dive~ bez zakonska za{tita od vkupniot broj vo R.M. Toj gi zafa}a ju`nite delovi na [ar Planina, zapadnite i centralnite delovi na Bistra, kako i delovi na Korab i De{at. Najvisok vrv na podra~jeto na parkot e golem Korab (2764 metri), a najniskata to~ka se nao|a kaj mesnosta Bo{kov most, na vlivot na mala reka vo Radika ( 600 metri). Sredi{niot del vo nacionalniot park go zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika, vo koja se nao|aat golem broj na interesni geomorfolo{ki formi (klisuri, kawon, strmni otseci, pe{teri i sl. ). Od vegetaciski aspekt mo`e da se ka`e slednovo: vo najniskite delovi pokraj rekite Radika i Mala reka se nao|aat submediteranski termo - kserofilni {umi, vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberoviti {umi i {ikarite od blagun i bel gaber. Na pogolemite viso~ini zastapeni se subalpskite bukovi {umi. Faunata e dosta bogata vo koja mo`at da se sretnat preku 150 vidovi ptici i 45 vidovi rbetnici. Taka mo`eme da gi sretneme orelot krsta~, suriot orel, {umskiot buv, livadskata eja, stepskata eja, me~kata,divokozata, divata ma~ka.
No comments:
Post a Comment