Nacionalniot park Pelister e prviot nacionalen park vo R. Makedonija, proglasen vo 1948 godina.
Kako del od planinata Baba, smesten e pome|u Prespanskata i Pelagoniskata kotlina, so viso~ina od nad 2000 m.n.v. a poznati se u{te 24 planinski vrvovi. Ambientalnite vrednosti na parkot gi nadopolnuvaat planinskite reki: Sapun~ica, [emnica, Crvena reka, [ara, Braj~inska i dr. koi se za~uvani vo svojata iskonska ubavina so ~ista i bistra voda, bogati so pastrmka.
Molikata vo R. M. e eden od dvata avtohtoni petoigli~esti borovi vo Evropa. Molikovite {umi na Pelister se razvivaat voglavno pome|u 1200 i 2100 metri nadmorska viso~ina, iako poedine~ni primeroci ili grupacii mo`at da se sretnat i pod 1000 metri. ^isti molikovi {umi na Pelister ima 1.092 ha dodeka 477 ha se me{ani so ela, a 110 ha so buka.
Meliorativnata zona opfa}a povr{ina okolu 3.000 ha, turisti~kata 2.500 ha, dodeka strogo za{titenite zoni po povr{ina se najgolemi i zafa}aat 3.637 ha. Vo ramkite na strogo za{titenite zoni se opfateni pove}e prirodni retkosti, a kako posebno izdvoeni celini se nekoi delovi na nasadi obrasnati so pelisterski bor, potoa delovi na planinsko alpskata vegetacija, geomorfolo{ki formi i sl. Vtor pova`en tip se bukovo - elovite {umi nad koi se visoko planinskite pasi{ta zastapeni vo nacionalniot park.
Vo Pelister se registrirani 21 rastitelna zaednica, od koi 10 se {umski a drugite trevni.
Brojnosta na dive~ot vo Pelister e zastapen so 44 vida ili 42.7 % od vkupniot broj na dive~ vo R.M. Pritoa 14 vida ili 45.2% e trajno za{titen dive~, a 13 vida ili 76.5 % e dive~ bez zakonska za{tita od vkupniot broj vo R.M.
I vo ovoj park problem pretstavuva bespravnoto se~ewe na drva i uni{tuvawe na prirodata od strana na izletnici. Iako ovde izgleda deka rabotite se najdobri no ne i odli~ni.
No comments:
Post a Comment